Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Namestnik tiskovnega predstavnika iranskega ministrstva za zunanje zadeve je ostro zavrnil poročanje ameriškega časnika New York Times glede domnevnih izjav zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Po navedbah iranske strani so trditve o ministrovih besedah glede prednostnih nalog preživetja države neresnične. Iranski uradnik je poudaril, da posebnega srečanja z voditelji medijev, o katerem je poročal ameriški medij, prejšnji četrtek sploh niso izvedli. Teheran je ob tem kritiziral nekatere zahodne strani, češ da skušajo vsako nepomembno temo izkoristiti kot izgovor za širjenje neresnic in ustvarjanje napetosti. Iranska diplomacija trdi, da gre za namerno dezinformiranje javnosti, ki nima podlage v dejanskih dogodkih. Ministrstvo vztraja pri stališču, da so takšna poročanja del širše kampanje pritiska na Iran.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve je opravil telefonski pogovor z Alijem Čegenijem, veleposlanikom Islamske republike Iran v Caracasu, da bi preveril stanje iranskih državljanov po zadnjih dogodkih v Venezueli. Po uradnih navedbah so vsi iranski državljani, ki prebivajo v državi, na varnem in dobrega zdravja. Veleposlanik je ministrstvo podrobno seznanil z aktualnim dogajanjem v državi, ki ga zaznamujejo politične in družbene napetosti. Srečanje na daljavo je bilo namenjeno predvsem oceni varnostne situacije in koordinaciji morebitne pomoči iranski skupnosti. Ministrstvo je ob tem izrazilo zahvalo osebju veleposlaništva za njihovo delo v trenutnih razmerah. Poročilo poudarja, da kljub nestabilnosti v regiji ni poročil o poškodovanih ali ogroženih tujih državljanih iz omenjene države. Informacija služi kot zagotovilo družinam v domovini in mednarodni javnosti o stanju njihove diaspore v Južni Ameriki.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga je označilo za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te južnoameriške države. V uradni izjavi je Teheran poudaril, da morajo načrtovalci in izvajalci te agresije prevzeti polno odgovornost za svoja dejanja. Iran s tem stopnjuje diplomatsko podporo venezuelskemu režimu, medtem ko so se napetosti v regiji po vojaškem posredovanju znatno povečale. Iranske oblasti so ob tem pozvale mednarodno skupnost k odločnemu ukrepanju proti enostranskim vojaškim posegom, ki destabilizirajo mednarodni red. Odnosi med Iranom in Venezuelo ostajajo tesni, saj se obe državi že dlje časa spopadata z ekonomskimi pritiski in sankcijami s strani zahodnih sil.

Venezuelska vlada in iransko ministrstvo za zunanje zadeve sta ostro obsodila nedavne ameriške vojaške napade na cilje znotraj Venezuele. Caracas je dejanja označil za imperialistično agresijo in pozval k splošni mobilizaciji države za obrambo nacionalne suverenosti. Po navedbah venezuelskih uradnih predstavnikov gre za resno kršitev ozemeljske celovitosti, ki zahteva odločen odgovor celotnega naroda. Iranska diplomacija je napade označila za očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in temeljnih pravil mednarodnega prava. V uradni izjavi je Teheran poudaril, da gre za neposreden akt agresije, ki spodkopava suverenost Venezuele. Iran je ob tem izrazil podporo pravici Caracasa do samoobrambe in določitve lastne usode, hkrati pa opozoril na destabilizacijske učinke tovrstnih vojaških posegov v regiji. Odzivi prihajajo po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v preteklosti že odražale v mednarodnih obsodbah ameriških potez s strani zavezniških prestolnic.

Iranski uradniki so ostro obsodili izjave predsednika Združenih držav Amerike in opozorili, da morebitno tuje vmešavanje v notranje zadeve islamske republike prinaša resne posledice. Predsednik parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko je poudaril, da iranski narod ne bo dovolil zunanjim akterjem poseganja v reševanje domačih vprašanj. Napetosti so narasle po poročilih o gospodarskem nezadovoljstvu v državi, ki so ga spremljali protivladni slogani. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Bagai je v uradnem sporočilu dejal, da se Iranci pri soočanju z notranjimi izzivi ne bodo podredili pritiskom od zunaj. Stopnjevanje retorike Teherana prihaja v času, ko država vztraja pri svoji suverenosti in zavrača kakršnokoli obliko tujega vpliva na stabilnost režima. Iranske oblasti so ob tem pozvale k narodni enotnosti in koheziji kot ključnima odgovoroma na zunanje grožnje.

Slovenska javnost in mednarodna skupnost sta bili priči odločnemu odzivu Teherana na izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve, Esmaeil Baghai, je poudaril, da iransko ljudstvo ne bo dovolilo nikakršnega tujega vmešavanja v notranje zadeve države. Po njegovih besedah so Iranci sposobni sami reševati svoje težave prek medsebojnega dialoga in sodelovanja, brez zunanjih pritiskov. Odziv ministrstva je neposredna posledica Trumpovih javnih komentarjev, ki jih je Teheran označil za vmešavanje v suverenost države. Baghai je v svoji izjavi jasno zavrnil kakršne koli grožnje ali poskuse vplivanja na iransko notranjo politiko. Gre za nadaljevanje zaostrenih odnosov med državama, ki so se dodatno ohladili po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah, saj njegova administracija napoveduje vrnitev k politiki maksimalnega pritiska na islamsko republiko.

Sekretar strateškega sveta za zunanje odnose Irana, Sejed Džalal Dehgani Firuzabadi, se je v sredo v Teheranu sestal z ministrom za zunanje zadeve Islamske republike Iran, Sejedom Abasom Aragčijem. Sogovornika sta na srečanju, ki je potekalo v prostorih zunanjega ministrstva, obravnavala ključna vprašanja in najnovejši razvoj dogodkov na področju iranske zunanje politike. Srečanje predstavlja del rednih posvetovanj med ministrstvom in strateškim svetom, ki služi kot svetovalno telo vrhovnemu voditelju države. Razpravljala sta o strateških usmeritvah države v luči trenutnih regionalnih in mednarodnih izzivov, s katerimi se spopada Teheran. Podrobnosti o konkretnih diplomatskih pobudah ali spremembah v zunanji politiki po srečanju niso bile javno razkrite, vendar dogodek poudarja usklajevanje med izvršilno oblastjo in strateškimi svetovalnimi organi.

Zunanja ministra Irana in Bahrajna sta v telefonskem pogovoru razpravljala o naraščajočih napetostih v južnem Jemnu ter o širšem regionalnem dogajanju. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v pogovoru s bahrajnskim kolegom izrazil resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem sporov in pozval vse države v regiji, naj si prizadevajo za ohranitev enotnosti ter ozemeljske celovitosti Jemna. Poleg jemenske krize sta sogovornika obravnavala tudi dvostranske odnose med državama in druge ključne vidike regionalne varnosti. Diplomatski stik se je zgodil v času povečanih tveganj za fragmentacijo Jemna, kar bi lahko dodatno destabiliziralo celotno regijo Zaliva. Iran, ki ima v jemenskem konfliktu pomembno vlogo, preko tovrstnih pogovorov poskuša utrditi svoja diplomatska stališča in vplivati na sosednje države, vključno z Bahrajnom, s katerim so odnosi tradicionalno kompleksni. Ministra sta se strinjala o nujnosti preprečevanja nadaljnjega razpada državnih struktur v Jemnu.

ZDA so zasegle naftni tanker, ki je prevažal venezuelsko nafto, kar je po besedah predsednika Donalda Trumpa povečalo pritisk na režim Nicolása Madura. Ta poteza je dvignila cene nafte in povečala napetosti.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Iranski zunanji minister Abas Araghči je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljal o regionalnih in mednarodnih dogodkih, vključno s konflikti v regiji in palestinskem vprašanju. Prav tako se je Araghči pogovarjal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Mohamedom bin Abdulahom Al Thanijem o dvostranskih odnosih in regionalnih zadevah. Razprava z Lavrovom je potekala pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo obsežne izraelske vojaške napade na različna območja v Libanonu. Iran opozarja mednarodno skupnost in regionalne države na njihovo obveznost, da se uprejo izraelskemu vojaškemu agresorstvu ter zahtevajo odgovornost in kaznovanje režima. Poudarili so, da bi izraelska agresivna politika lahko imela resne posledice za regionalni mir in stabilnost.

Visoki predstavnik Talibana je sporočil, da je Pakistan izvedel napade v afganistanski obmejni provinci v petek pozno zvečer, s čimer je prekinil prekinitev ognja. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je opozoril, da bodo teroristi plačali visoko ceno, ne glede na to, kje je njihov vir.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo nadaljnje izraelske kršitve premirja in zločine v Gazi. Iran poziva poroke sporazuma o Gazi, da pritisnejo na Izrael, da ustavi smrtonosne kršitve. Iranski uradniki poudarjajo, da mora mednarodna skupnost obsoditi izraelska dejanja in zagotoviti zaščito palestinskega ljudstva.

Iranski predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ponovno potrdil podporo prizadevanjem za ustavitev vojnih zločinov in genocida v Gazi, pozivajoč k globalni odgovornosti izraelskih voditeljev. Razkriti ameriški vojaški dokumenti so razkrili tajno partnerstvo med Izraelom in šestimi ključnimi arabskimi državami pod vodstvom ZDA proti Iranu, ki se je odvijalo med izraelsko vojno proti Palestincem.

Iran je obsodil izjavo skupine G7 o iranskem jedrskem programu in jo označil za zavajajočo ter izkrivljanje resničnosti. Iranski uradni predstavniki so poudarili, da izjava G7 podpira ponovno uvedbo sankcij ZN, ki so bile že odpravljene.

V vzhodnem Afganistanu je potres z magnitudo 6,0 po Richterjevi lestvici zahteval najmanj 600 življenj, več kot 2000 ljudi je ranjenih. Po potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Uničenih je bilo več sto domov. V nekaterih poročilih se omenja celo več kot 800 mrtvih in 3000 ranjenih.

Ukrajina sumi, da je Rusija vpletena v umor nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija. EU naj bi pripravljala natančne načrte za napotitev vojakov v Ukrajino. V ruskem napadu v regiji Zaporožje je bil ubit par na svojem domu v vasi Omelnik.

V Afganistanu je močan potres z magnitudo 6 in številni popotresni sunki povzročili zrušenje več sto domov. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je umrlo več kot 600 ljudi, več kot 1300 je ranjenih. Reševalne operacije so v teku, prizadeto območje pa je predvsem vzhodni Afganistan, vključno z regijo Kunar.